Pešci Matej Praprotnik Pešci Matej Praprotnik

Umrla je peška, policija opozarja na slušalke

Po tragični smrti peške v Ljubljani ima družba odgovorno nalogo. Preprečiti, da se to ponovi. Prve institucije so se že oglasile. A namesto da bi predlagale rešitev, so s prstom spet pokazale na žrtev. To je nedopustno.

Po tragični smrti peške v Ljubljani ima družba odgovorno nalogo. Preprečiti mora, da bi se to ponovilo. A namesto da bi predlagali rešitve, nekateri s prstom kažejo na žrtve. To je nedopustno.

Takšna sporočila policije me ne presenečajo več. Bolj me čudi, da jih spodbujajo mediji. Delo je objavilo članek z naslovom Po smrti mlade peške v Ljubljani policija opozarja na telefone in slušalke. Pomislil sem, da se avtorica čudi nad opozorilom. Vendar ne! Da bi komentirali vedenje pešcev, so se oglasili “številni bralci, ki živijo ali pa se pogosto gibljejo v tistem delu mesta”.

Sledi slikovito pričevanje Ljubljančana o brezbrižnosti pešcev: “Ko je pohupal dijaku, ki je prečkal cesto ob rdeči luči na semaforju, mu je ta pokazal sredinec!” Sporočilo članka po tragični smrti dijakinje je: dijaki voznikom kažejo sredince. Pogovorimo se o pešcih!

Iz članka ne izvemo, koliko bralcev je dovolj, da so “številni”? Ne izvemo, kako so izjave preverjali. Kdo so ti vozniki? Kakšne so njihove mobilnostne navade? Kakšno vrednost imajo njihove anekdote v primerjavi s podatki? Na policijo so naslovili “več vprašanj v zvezi z vedenjem pešcev”. Tu se skriva tudi bistvo problema: ko se odločimo, da bomo opazovali le eno kategorijo udeležencev v prometu (pešce, kolesarje, voznike), bomo skoraj zagotovo zgrešili bistvo problema.

Prelaganje odgovornosti: z odločevalcev na žrtve

Morda se bomo nekoč morali pogovoriti tudi o vedenju pešcev. Še prej pa se pogovorimo o nasilju na cestah. O letih zapostavljanja pravic pešcev. O infrastrukturi, ki spodbuja vožnjo in ogroža vse druge oblike mobilnosti. Pogovorimo se o tem, kdo v prometu ubija koga? Kakšna je vloga načrtovanja ulic? Zakaj je nižanje hitrosti nepriljubljeno, čeprav dokazano rešuje življenja? Kakšna je odgovornost mesta? Države? In ne nazadnje, kakšna je še sprejemljiva cena hitre mobilnosti? Človeško življenje?

Ko policija opozarja na rabo slušalk in telefonov, pozabimo, da je raba telefonov med vozniki bistveno večji problem. Celo med vozniki avtobusov. A pozor, zdaj se pogovarjamo o vedenju pešcev!

Mestna občina Ljubljana je v preteklosti sprejemala ukrepe, ki so dobri za pretočnost osebnih vozil in slabi za varnost pešcev. Na vpadnicah, tik ob kolesarskih stezah in pločnikih, so zviševali omejitve hitrosti s 50 na 60 in celo 70 km/h. Na Dunajski cesti so vozniki na račun pešcev in kolesarjev dobili dodaten pas za zavijanje na Tivolsko cesto. Protesti so bili neuslišani. Vozniki so dobili zelene puščice, ki povečujejo udobje voznikom in povzročajo preglavice vsem drugim. Čeprav so odločevalci polni besed o zelenih strategijah, mesto še vedno načrtujejo po meri voznikov.

Policija bi lahko opozorila: daljši intervali za pešce so varnejši

Če se pešcem vklopi zelena nekaj sekund pred vozniki, in ne nasprotno, bodo v križišče stopili prej in ga zasedli. Tako se zmanjša možnost, da bi voznik pri zavijanju pešca spregledal. Prav tako mora zeleni interval pešcem zagotavljati, da celotno širino ceste prečkajo pri zeleni luči. Razen če je prioriteta res zgolj in samo pretočnost vozil. V Dnevniku je mag. Andrej Cvar (Agencija za varnost prometa) zapisal tri konkretne predloge za varno prihodnost ljubljanskega prometa. To je ustrezen odziv!

Policija ni predlagala, da bi ukinili zelene puščice

Prioriteta ukrepov bi morala biti varnost ljudi, ne pretočnost vozil. Če se je nesreča zgodila pri zavijanju desno, je to dokaz, da zavijanje desno predstavlja še posebno tveganje. Mnogo mest je zavijanje desno pri rdeči luči ukinilo ali pa ga sploh nikoli niso dovolili. Resda to ni bila okoliščina te tragedije, vendar sta Zavod Vozim in Urbanistični inštitut Republike Slovenije pozvala k ukinitvi zelenih puščic. Se bo občina odzvala?

Policija ni opozorila, da oglasi na avtobusih zmanjšujejo vidljivost  

Sploh, kadar je dnevna svetloba slabša, oglasi na steklih avtobusov še dodatno poslabšajo vidljivost. Potniki poročajo, da jim je zaradi oglasov slabo. Prepoved lepljenja oglasov je varnostni ukrep, hkrati pa poveča udobje potnikov in preglednost vozila. V mnogih mestih je takšno oglaševanje prepovedano. 

Policija opozarja na ravnanje žrtev

To žal ni novost. Namesto, da bi ukrepali, odločevalci raje nagovarjajo žrtve. S kampanjami dajejo občutek, da ukrepajo, hkrati pa se elegantno izognejo sprejemanju odgovornosti in dejanskim spremembam. Kakor da bi prekrižali roke in ugotovili, da ne morejo storiti ničesar, kar bi izboljšalo varnost pešcev. Pešci naj pazijo.

Po tragični smrti dijakinje ni dovolj, da župan izrazi sožalje družini. Dobro mora premisliti, kateri ukrepi bodo zmanjšali možnost, da se podobna tragedija ponovi.

Ne pozabimo. Dijakinja je cesto prečkala na prehodu za pešce. Imela je zeleno luč. Družba bi jo morala zaščititi.

Read More
Matej Praprotnik Matej Praprotnik

Vsako leto ista laž: kolesarji povzročijo večino hudih nesreč

Kolesarji so bili v letu 2025 udeleženi v manj kot 10 % vseh dogodkov, ki so jih v prometu obravnavali policisti. Vseh prometnih nesreč je bilo 20.824. Kolesarji so bili udeleženci v 1364-ih. To je zelo majhen vzorec za posploševanje. Neuporabno majhen pa postane, ko upoštevamo zgolj tiste, katerih posledica so hude telesne poškodbe. 

V večini prometnih nesreč, ki jih štetejo policisti, je bil kolesar edini udeleženec. Nizozemci ocenjujejo, da se delež teh nesreč giblje med 52 % in 85 %. Ugotovitev, da kolesarji “povzročijo več kot polovico hudih prometnih nesreč,” je torej zavajujoča. Seveda, saj pogosto padejo sami! To je pravzaprav dobra novica za vse preostale udeležence v prometu. Kolesarji zelo redko poškodujejo kogarkoli drugega! 

Čeprav so med vzroki padcev tudi zavedne in nezavedne napake kolesarjev, Nizozemci večino razlogov zanje pripišejo infrastrukturnim okoliščinam kot so spolzkost terena ali ovire. 

Obstaja velika razlika med “prometno nesrečo” oziroma trkom z drugim udeležencem ali padcem. Kolesar, ki pade in se poškoduje, ni ogrozil nobenega drugega udeleženca v prometu. Zato bi bilo ustrezneje, če opazujemo dogodke z vsaj dvema udeležencema.Tako bomo dobili odgovor na vprašanje, kdo ogroža koga. 

Na srečo ti podatki obstajajo. Matrica kaže, da je v Evropski uniji v trkih s kolesarji leta 2024 umrlo 95 ljudi (18 pešcev in 52 kolesarjev). Skupaj je v trkih umrlo 19.954 ljudi. Večino so povzročili vozniki motornih vozil. Kje torej iskati rešitve? Se bomo najprej pogovorili o prekrških kolesarjev ali številu smrti, ki jih povzročijo motorna vozila?

Sklep: Da, tudi kolesarji kršijo cestno prometne predpise. Ne ubijajo pa drugih udeležencev v prometu. “Dajmo se pogovoriti tudi o kolesarjih,” je tako pogosto le priročen izgovor za nesprejemanje okolju prijaznih ukrepov, ki dokazano preprečujejo nasilje v prometu.

Read More
Mestno kolo s krmilom za udobno vožnjo in košaro.
Talna označba kolesa v rumenem srcu.
Takole sem se še zadnjič pripeljal na oder nacionalne kolesarske konference kot kolesarski župan Ljubljane. Kljub temu, da predajam funkcijo, se zame ne bo spremenilo veliko. Še naprej se bom boril za boljšo rabo javnega prostora
Takole sem se še zadnjič pripeljal na oder nacionalne kolesarske konference kot kolesarski župan Ljubljane. Kljub temu, da predajam funkcijo, se zame ne bo spremenilo veliko. Še naprej se bom boril za boljšo rabo javnega prostora! 🙏 Hvala vsem za podporo in navdih! Odslej me najdete tudi na spletni strani motonormativnost.si (povezava v bio). 🇬🇧 That’s me biking onto the stage at the 5th National Cycling Conference in Slovenia, my last time moderating as Ljubljana’s Bicycle Mayor (BYCS). One chapter closes, but not the fight. I’ll keep pushing for better use of public space. 💪 Thanks for the support and inspiration! @bycs_org @bicyclemayoramsterdam
🌁 To bi moral biti čudovit pogled brez avtomobilov, vendar ni. Avtomobil na pločniku je nekaj tako vsakdanjega, da se družbi ne zdi smiselno ukrepati. Veliko lažje je s prstom pokazati na “predrznega” kolesarja ali “neprevidnega&rd
🌁 To bi moral biti čudovit pogled brez avtomobilov, vendar ni. Avtomobil na pločniku je nekaj tako vsakdanjega, da se družbi ne zdi smiselno ukrepati. Veliko lažje je s prstom pokazati na “predrznega” kolesarja ali “neprevidnega” pešca. 🇬🇧 This should be a beautiful view without cars, but it isn’t. A car on the footpath is so commonplace that society doesn’t see the point in taking action. It’s much easier to point the finger at a “reckless” cyclist or a “careless” pedestrian. #polnizagona
🚲 Danes dežuje. A kot pravijo kolesarji, ni slabega vremena. Je le slaba infrastruktura. #polnizagona Na DM mi pošlji še kak primer, ki rabi popravek!
Bodi sprememba! Vožnja s kolesom ne onesnažuje okolja. Ne krade prostora. In ni le mobilnost. Je več kot potovanje od točke A do točke B. 🏠 Ko zaviješ na neznano ulico, je odkrivanje mesta. 🙋‍♂️ Ko srečaš prijatelja, je druže
Bodi sprememba! Vožnja s kolesom ne onesnažuje okolja. Ne krade prostora. In ni le mobilnost. Je več kot potovanje od točke A do točke B. 🏠 Ko zaviješ na neznano ulico, je odkrivanje mesta. 🙋‍♂️ Ko srečaš prijatelja, je druženje. 👋 Ko pozdraviš neznanca, je ura sociologije. 🍃Ko nate pade list cigarovca, je ura biologije. 🗺️ Ko prečkaš reko, je ura geografije. 💡 Ko padeš v kreativni tok, je navdih! #polnizagona
Če kolesariš, ko dežuje, zakaj rabiš kolo pod streho?! Itak boš moker. Ljudje, ki ne kolesarijo, sprašujejo. #polnizagona
Morali bi biti hvaležni, da se ljudje na pot odpravijo s kolesom. Vsak kolesar je en avto manj. Prostora je več. Zrak je čistejši. Vsi udeleženci v prometu so na boljšem. Varnejši! #polnizagona
Morali bi biti hvaležni, da se ljudje na pot odpravijo s kolesom. Vsak kolesar je en avto manj. Prostora je več. Zrak je čistejši. Vsi udeleženci v prometu so na boljšem. Varnejši! #polnizagona
Policija, potem pa tudi mediji, pogosto šokantno ugotavljajo, da so kolesarji krivi za večino hudih prometnih nesreč, v katerih so udeleženi. Gre za zavajanje, saj prikriva, da kolesarji izjemno redko poškodujejo druge udeležence v prom
Policija, potem pa tudi mediji, pogosto šokantno ugotavljajo, da so kolesarji krivi za večino hudih prometnih nesreč, v katerih so udeleženi. Gre za zavajanje, saj prikriva, da kolesarji izjemno redko poškodujejo druge udeležence v prometu. Stavek “Dajmo se pogovoriti tudi o kolesarjih,” je tako pogosto le priročen izgovor za nesprejemanje okolju prijaznih ukrepov, ki dokazano preprečujejo nasilje v prometu. #polnizagona
To so tri stopnje kolesarski stez 🇳🇱: 1️⃣ Drzna infrastruktura: kolesarske poti, ki jih uporabljajo le izkušeni kolesarji. Na veliko žalost pa tole ni primerno za samostojno kolesarjenje otrok. 2️⃣ Sprejemljiva infrastuktura: omogoča, da kolesari več ljudi. Malo več prostora, še vedno pa to ni idealno. Veliko stez v Ljublajni so skupne površine za pešce in kolesarje. Tudi posebej široke niso in ne omogočajo kolesarjenja vštric. 3️⃣ Vabljiva infrastruktura: tako udobna, široka, in čudovita, da ljudje želijo kolesariti. Takšnih kolesarskih stez je veliko v Amsterdamu, Koebenhavnu, in nekoč tudi v mestu, kjer živiš. ❓Prepoznaš oba mosta, enega iz Amsterdama in drugega iz Københavna?
🚗 Zakaj se vozniki pogosto ustavljajo na pločniku? Najbrž zato, da ne bi ovirali prometa. A promet so tudi pešci in kolesarji, ki jih takšno oviranje tudi ogroža. 🚸 Rešitev je preprosta: ne ustavljaj avtomobila na pločniku! Niti za 5 minut! #polnizagona #igljubljana #streetsforpeople
Tako je videti mobilnost brez avtomobila. Namesto pri rdeči se ustaviš pred zanimivo hišo, ko srečaš prijatelja, ko prepoznaš vrsto drevesa, ko te navduši pogled na zeleno ulico ter promet brez avtomobilov. #polniza
Tako je videti mobilnost brez avtomobila. Namesto pri rdeči se ustaviš pred zanimivo hišo, ko srečaš prijatelja, ko prepoznaš vrsto drevesa, ko te navduši pogled na zeleno ulico ter promet brez avtomobilov. #polnizagona #igljubljana
Takole sem se še zadnjič pripeljal na oder nacionalne kolesarske konference kot kolesarski župan Ljubljane. Kljub temu, da predajam funkcijo, se zame ne bo spremenilo veliko. Še naprej se bom boril za boljšo rabo javnega prostora 🌁 To bi moral biti čudovit pogled brez avtomobilov, vendar ni. Avtomobil na pločniku je nekaj tako vsakdanjega, da se družbi ne zdi smiselno ukrepati. Veliko lažje je s prstom pokazati na “predrznega” kolesarja ali “neprevidnega&rd
🚲 Danes dežuje. A kot pravijo kolesarji, ni slabega vremena. Je le slaba infrastruktura. #polnizagona Na DM mi pošlji še kak primer, ki rabi popravek!
Bodi sprememba! Vožnja s kolesom ne onesnažuje okolja. Ne krade prostora. In ni le mobilnost. Je več kot potovanje od točke A do točke B. 🏠 Ko zaviješ na neznano ulico, je odkrivanje mesta. 🙋‍♂️ Ko srečaš prijatelja, je druže
Če kolesariš, ko dežuje, zakaj rabiš kolo pod streho?! Itak boš moker. Ljudje, ki ne kolesarijo, sprašujejo. #polnizagona
Morali bi biti hvaležni, da se ljudje na pot odpravijo s kolesom. Vsak kolesar je en avto manj. Prostora je več. Zrak je čistejši. Vsi udeleženci v prometu so na boljšem. Varnejši! #polnizagona Policija, potem pa tudi mediji, pogosto šokantno ugotavljajo, da so kolesarji krivi za večino hudih prometnih nesreč, v katerih so udeleženi. Gre za zavajanje, saj prikriva, da kolesarji izjemno redko poškodujejo druge udeležence v prom
To so tri stopnje kolesarski stez 🇳🇱: 1️⃣ Drzna infrastruktura: kolesarske poti, ki jih uporabljajo le izkušeni kolesarji. Na veliko žalost pa tole ni primerno za samostojno kolesarjenje otrok. 2️⃣ Sprejemljiva infrastuktura: omogoča, da
🚗 Zakaj se vozniki pogosto ustavljajo na pločniku? Najbrž zato, da ne bi ovirali prometa. A promet so tudi pešci in kolesarji, ki jih takšno oviranje tudi ogroža. 🚸 Rešitev je preprosta: ne ustavljaj avtomobila na pločniku! Ni
Tako je videti mobilnost brez avtomobila. Namesto pri rdeči se ustaviš pred zanimivo hišo, ko srečaš prijatelja, ko prepoznaš vrsto drevesa, ko te navduši pogled na zeleno ulico ter promet brez avtomobilov. #polniza
“Motonornmativnost je nezavedno prepričanje, da je vožnja z avtomobilom glavna oblika premikanja, in da vsi, ki potujejo, vozijo.”
— prof. dr. Ian Walker